Antična Grčija

___________________ je moral ugotoviti, ali je zlatu v kroni primešano srebro, ne da bi krono, ki jo je Hieron že posvetil bogovom, kakorkoli poškodoval. ____________ je, tako pripoveduje zgodba, najprej prišel do odkritja, kako izmeriti prostornino krone. Ko je legel v banjo do vrha polno vode, je ugotovil , da je prostornina vode, ki se prelije iz banje, enaka njegovi prostornini in da je prostornina vode v banji za toliko manjša, ko stopi iz nje. Od veselja nad odkritjem je gol stekel po mestu in vpil: "Heureka, heureka!" (Odkril sem, odkril sem!) . Nekateri v isti sapi omenjajo še zakon o vzgonu, ki ga je _________ tudi odkril. Po tem zakonu se teža potopljenega telesa navidez zmanjša za težo izpodrinjene vode.

1

Poimenuj grškega znanstvenika, ki je del zgoraj objavljenega dela zgodbe.

4

1

Kje so živeli Grški bogovi?

3

5

Pravilno poveži simbole grških bogov z njihovimi imeni tako, da ime označiš in z miško prestaviš pod pravilni simbol.

1

Kako so Grki imenovali svojo deželo

1

Kako se imenuje Homerjeva pesnitev, v kateri opisuje Trojansko vojno?

1

Kako se je imenoval upor Grkov proti Perzijcem?

5

Na sliki so predstavljene Mikene. Poimenuj dele mesta, ki so označeni s številkami.

1

Kako se imenuje svetišče na sliki?

2

4

Na zemljevidu poimenuj glavne grške kolonije in vriši smeri kolonizacije.

1

Kako se imenuje grško plovilo na sliki?

1

Majhne, politično samostojne mestne države se imenujejo

1

3

1

5

Naštej 5 značilnosti življenja v Šparti

1

3

Na zemljevidu dopiši in označi tri najpomembnejše bitke med Grki in Perzijci.

1

Bog,kateremu je bil namenjen celoten literarno-glasbeni festival, se je imenoval

1

Prisežem na Apolona Zdravnika in Asklepija in Higiejo in Panakejo in na vse bogove in boginje ter jih kličem za priče, da bom to prisego in to pogodbo izpolnjeval po zmožnosti in presodnosti:
da bom moža, ki me je izučil v zdravniški vedi, spoštoval kakor lastne starše in da bom delil z njim svoj preužitek ter mu pomagal, če bo v stiski;
da bom njegove sinove cenil kakor rodne brate in jih naučil svoje umetnosti, če bodo želeli pridobiti si jo, in to brez plačila in pismene pogodbe;
da bom strokovna navodila in predavanja in sploh vso učno snov preoddajal samo svojim sinovom, sinovom svojega učitelja in učencem, ki so po pogodbi zavezani in zapriseženi na zdravniški zakon, drugemu pa nikomur;
da bom dietična načela po svoji vesti in vednosti uporabljal v prid bolnikov ter odvračal od njih vse, kar bi jim utegnilo biti škodljivo in nevarno;
da ne bom nikoli nikomur – tudi ko bi me prosil – zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel; prav tako ne bom nobeni ženski dal pripomočka za uničenje telesnega ploda;
dal bom svoje življenje in vedo svojo varoval vseskozi neomadeževano in pošteno;
da ne bom rezal ljudi, ki trpe za kamni, marveč da jih bom prepuščal delovnim možem, ki jim je ta stvar poklicno opravilo;
da bom v sleherno hišo, kamor me bodo klicali, stopil samo zaradi koristi bolnikov ter da se bom vzdrževal vsake zavestne in pogubne krivice, posebno pa spolnega občevanja z ženskami in moškimi osebami, svobodnimi in sužnji;
da bom molčal o vsem, kar bom pri izvrševanju prakse ali tudi izven nje videl ali slišal o življenju in vedenju ljudi in česar ne gre obešati na veliki zvon, ker sem mnenja, da je take reči treba ohraniti zase kot (poklicno) skrivnost. Če bom torej to prisego vestno izpolnjeval in je ne bom prelomil, naj mi bo dana sreča in blagoslov v življenju in poklicu, da me bodo vsi ljudje imeli zmeraj v čislih, če pa jo bom prekršil in postal krivoprisežnik, naj me zadene nasprotno!